-
1 break
[breik] 1. past tense - broke; verb1) (to divide into two or more parts (by force).) razbiti, zlomiti2) ((usually with off/away) to separate (a part) from the whole (by force).) odlomiti3) (to make or become unusable.) pokvariti (se)4) (to go against, or not act according to (the law etc): He broke his appointment at the last minute.) odpovedati5) (to do better than (a sporting etc record).) potolči6) (to interrupt: She broke her journey in London.) prekiniti7) (to put an end to: He broke the silence.) prekiniti8) (to make or become known: They gently broke the news of his death to his wife.) oznaniti9) ((of a boy's voice) to fall in pitch.) mutirati10) (to soften the effect of (a fall, the force of the wind etc).) ublažiti11) (to begin: The storm broke before they reached shelter.) izbruhniti2. noun1) (a pause: a break in the conversation.) premor2) (a change: a break in the weather.) sprememba3) (an opening.) odprtina4) (a chance or piece of (good or bad) luck: This is your big break.) priložnost•3. noun((usually in plural) something likely to break.) lomljivi predmeti- breakage- breaker
- breakdown
- break-in
- breakneck
- breakout
- breakthrough
- breakwater
- break away
- break down
- break into
- break in
- break loose
- break off
- break out
- break out in
- break the ice
- break up
- make a break for it* * *I [breik]1.transitive verblomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati;2.intransitive verbzlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomitito break asunder — pretrgati, prelomitito break s.o.'s back — zlomiti komu vrat, uničiti gacolloquially to break the back of s.th. — opraviti najtežji del česanautical to break bulk — začeti raztovarjatito break a butterfly on the wheel — zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstvato break cover — zapustiti skrivališče, izkobacati sethe day is breaking — svita se, dani seto break even — pokriti stroške, poravnati seto break faith — prelomiti prisego, izneveriti seto break (new) ground — ledino orati, začeti nov obratto break loose — odtrgati se, zbežati; prekršitito break the neck of s.th. — izvržiti najtežji del naloge, končati kajto break o.s. of a habit — odvaditi se česato break s.o.'s pride — ponižati kogato break to pieces — zdrobiti (se); razpastito break the thread — prekiniti, pretrgatiwho breaks pays — sam pojej, kar si si skuhalbreak your neck! — veliko sreče!II [breik]nounzlom; razpoka; prekinitev, pavza, odmor; jasa; music sprememba glasu, mutiranje; presledek; vdolbina v zidu; pobeg iz ječe; American colloquially slučaj, napaka; figuratively dobra priložnostthe break of day — jutranji svit, zoraIII [breik]nounvrsta kočije, s katero se konji navadijo voziti; širok vagon -
2 habit
['hæbit]1) (something which a person does usually or regularly: the habit of going for a walk before bed; an irritating habit of interrupting.) navada2) (a tendency to do the same things that one has always done: I did it out of habit.) iz navade3) (clothes: a monk's habit.) obleka•- habitual- habitually
- from force of habit
- get someone into
- get into
- out of the habit of* * *I [hæbit]nounnavada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna); medicine zasvojenost, privajenost; zoology način življenja; botany način rastihabit of body — habitus, telesni ustrojhabit of mind — občutje, razpoloženje, duševna lastnostto be in the habit of doing s.th. — imeti navado kaj delatito break s.o. (o.s.) of a habit — odvaditi koga (se) česato fall ( —ali get) into a habit — navaditi se, priti v navadoto get out of a habit — odvaditi se, priti iz navadeto indulge o.s. in a habit — vdajati se navadito make a habit of it — pustiti, da ti pride v navadoII [haebit]transitive verbobleči; archaic stanovati, prebivati -
3 unlearn
[ʌnlɜ:n]transitive verbpozabiti naučeno; pozabiti, odvaditi se, znebiti se (navade, vpliva); na novo naučiti (poučiti) (koga), odvaditi (koga česa) -
4 break from
intransitive verb odvaditi se -
5 break off
(to stop: She broke off in the middle of a sentence.) ustaviti se* * *transitive verb & intransitive verb odlomiti; prekiniti; odvaditi; prenehati; ločiti se -
6 burst
past tense, past participle; see burst* * *I [bə:st]1.intransitive verb( with zaradi) počiti, razpočiti se; ( with s) biti prenapolnjen; ( into v) vlomiti, vlamljati; izbruhniti; nenadoma se prikazati; slang bankrotirati, propasti;2.transitive verbnasilno odpreti; (z)lomiti, zadreti, predreti; prenapolniti; uničiti; slang denar zapravljatito burst open — razpočiti se, naglo se odpretito burst upon s.th. — naleteti na kajto burst with s.th. — razpočiti se od česaII [bə:st]nounrazpoka; (raz)pok, izbruh, eksplozijafiguratively prodor; popivanje, veseljačenje; slang to make a burst — odvaditi seto be on the burst — popivati, veseljačiti, krokati -
7 disaccustom
[dísəkʌstəm]transitive verb(of) odvaditi -
8 dishabituate
[dishəbítjueit]transitive verb( from) odvaditi -
9 disuse
[dis'ju:s](the state of not being used: The canal fell into disuse.) neraba- disused* * *I [dísjú:s]nounneraba, odvadato fall into disuse — ne se več uporabljati, biti zastarelII [dísjú:z]transitive verbne uporabljati, odvaditi -
10 divest
[daivést, divést]transitive verbsleči, razgaliti; odvze(ma)ti, (o)ropati; znebiti, pripraviti ob kajto divest o.s. — odvaditi se česa, opustiti kaj, znebiti se česa -
11 get out
1) (to leave or escape: No-one knows how the lion got out.) pobegniti2) ((of information) to become known: I've no idea how word got out that you were leaving.) razvedeti se* * *transitive verb & intransitive verb ven potegniti, izvleči; izstopitiget out of bed on the wrong side — vstati z levo nogo, biti slabe voljeget out of hand — izogibati se nadzorstvu; končati delo -
12 grow out
intransitive verb zrastigrow out of — urasti, prerasti; izvirati; odvaditi se -
13 laugh out of
transitive verb s smehom koga česa odvaditi -
14 mouth
1. plural - mouths; noun1) (the opening in the head by which a human or animal eats and speaks or makes noises: What has the baby got in its mouth?) usta2) (the opening or entrance eg of a bottle, river etc: the mouth of the harbour.) ustje2. verb(to move the lips as if forming (words), but without making any sound: He mouthed the words to me so that no-one could overhear.) izgovarjati brez glasu, momljati- mouthful- mouth-organ
- mouthpiece
- mouthwash* * *I [maum]nounusta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)slang ustenje, gobcanje; colloquially down in the mouth — žalosten, potrtfrom s.o.' s mouth — komu z jezika (vzeti)to have a big mouth — imeti dolg jezik, preveč govoriticolloquially to keep one's mouth shut — držati jezik za zobmito look a gift horse in the mouth — gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilomto make s.o. laugh on the wrong side of his mouth — odvaditi koga smehato make s.o.'s mouth water — delati komu skomineto put ( —ali place) words into s.o.'s mouth — položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekelto take the bread out of s.o.'s mouth — spraviti koga ob zaslužekto take the words out of s.o.'s mouth — vzeti komu besedo iz ustuseless mouth — kdor jé, a ne delaII [mauð]1.transitive verbpompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo;2.intransitive verbafektirano govoriti; pačiti se (at komu) -
15 outgrow
past tense - outgrew; verb(to grow too big or too old for: My son has outgrown all his clothes.) prerasti* * *[autgróu]transitive verbprerasti (koga, obleko itd.); zrasti komu čez glavo; figuratively odvaditi se (neke navade) -
16 outwear
[autwʌ/ə]transitive verbdlje trajati; ponositi, obrabiti; figuratively izčrpati; odvaditi se česa -
17 spean
[spi:n]transitive verbScottish odvaditi -
18 unteach
[ʌntí:č]transitive verbnapraviti, da kdo nekaj (naučenega) pozabi; odvaditi; učiti nekaj nasprotnega (od); prešolati -
19 wean
[wi:n](to cause (a child or young animal) to become used to food other than the mother's milk: The baby has been weaned (on to solid foods).) odstaviti od prsi* * *I [wi:n]transitive verbodstaviti (otroka) od prsi; figuratively odvaditi, odvrniti ( from od)II [wi:n]nounScottish dialectal dete, otrok -
20 get into / out of the way of (doing) something
(to become accustomed to (not) doing; to get into / out of the habit of doing: They got into the way of waking up late when they were on holiday.) navaditi se/ odvaditi seEnglish-Slovenian dictionary > get into / out of the way of (doing) something
- 1
- 2
См. также в других словарях:
odvaditi — òdvaditi (što, čega) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvađen> DEFINICIJA od veće količine u nekoj posudi i sl. izvaditi manju količinu [odvaditi brašna; odvaditi pšenice] ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. vaditi … Hrvatski jezični portal
òdvaditi — (što, čega) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvađen〉 od veće količine u nekoj posudi i sl. izvaditi manju količinu [∼ brašna; ∼ pšenice] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odváditi — im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvaditi otroka sesati palec; težko se je odvadil mamil; odvaditi se pijančevanja; odvaditi se kaditi 2. povzročiti, da kdo izgubi določeno lastnost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gréhek — hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grízenje — a s (í) glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlápčevstvo — a s (ȃ) 1. dejavnost hlapcev: pustil je hlapčevstvo in se šel učit za ključavničarja // ekspr. podrejenost, odvisnost: ljudstvo se je otreslo tisočletnega hlapčevstva 2. slabš. pretirana vdanost nadrejenim: odvaditi se hlapčevstva; preračunljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudičevánje — a s (ȃ) glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbírčnost — i ž (ȋ) lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jécanje — a s (ẹ̄) glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jecljánje — a s (ȃ) glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jecljávost — i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
